ARHIV

KONTAKT MAILTO

števec obiskov ===>

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Simon Macuh

: F E N O M E N I in P R O B L E M I

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

=====
=> 12. 07. 2009
 

ZVOK ZA ANIMACIJO

  • Dogodek se je zgodil in trajal med 24. 6. in 26. 6. 2009 v Projektni sobi SCCA.
  • Participatorna akcija Zvok za animacijo je rezultat Studia 6, ki je eden izmed projektov Zavoda SCCA-Ljubljana.
  • Pričujoči video je krajši reflekt dogajanja in je bil del postavitve v projektni sobi: Ko smo se umaknili ljudje in pustili za sabo prostor tak kot je nastal, so nas nadomestile lastne animirane podobe in zvoki.

 

--- SPLETNE POVEZAVE: SCCA --- STUDIO6 --- Zvok za animacijo napoved / poročilo

 

 

 
--- VIDEO: Quick Time - DVD Quality - (720x576; MP2/4 (AAC), 320 kbps)
 

 

Zvok za animacijo - TEKST:

 

(1.) Teksti za teoretski referenčni okvir

 

Ontološki vstop:
  • Aristoteles: “Metafizika”, Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana, 1999, čudenje (thaumázein) kot izvor mišljenja: “dia gar thaumazein hoi anthropoi kai nun kai to proton philosophein, ex arches men ta procheira hoi atopon thaumasantes”, Met. I, 2, 982b 12-13.
Logika igre:
  • L. Wittgenstein: “Logično filozofski traktat”, MK, Ljubljana, 1976 – predvsem prve teze – konstitucija dogodka: (1.) “Svet je celostnost dejstev, ne stvari” (svet je sestavljen iz dejstev, ne predmetov), (2.) “To kar se primeri, dejstvo, je obstoj stanja stvari.” (to kar se primeri je dejstvo), in (7.) “O čemer ne moremo govoriti, o tem moramo molčati” (Molk in preskok na igro.), IGRA omogoči poigravanje z vsem, kar lahko izgovorimo, napišemo, zmodeliramo, posnamemo, postavimo v prostor...
  • L. Wittgenstein: “Filosofska istraživanja”, NOLIT, Beograd, 1980 - Elementarne prepozicije niso logično neodvisni drug od drugega in sveta. Pravil, ki potrdijo (verificirajo) ali ovržejo (falzificirajo) ni več. V igri realnost vsakič znova (ni apriorijev) postavljamo ljudje s svojimi konstrukcijami v času in prostoru, --> Dogodek! Pomen ni več kazanje na predmete, temveč ga določa in sokonstituira raba sama. (Generativno načelo: “Raba določa pomen”.) --> vztrajanje na konstituitivni ravni, ontologija in podoba čudenja skozi čudno (thaumázein), nenavadno, nekonvencialno (tako izgledajo moji kiparski “predmeti”, dogodki...če želijo vzpostaviti “čudenje”, dekonstrukcijo in ponovno konstrukcijo). DOGODEK je nujno skupinski rezultat ekstrakcije (dekonstrukcije) nečesa (biločesa!) znotraj splošnega (dogotkovnega) toka (flow) v času in prostoru (dejanskem, fiktivnem...), ekspresivne geste zateklih vsebin in konstruktov ter ponovne sokonstrukcije – vrnitev nazaj v svet = normalizacija. Dogodek kot tisto strukturirano in ne zgodovinski dogodek. Sicer pa je zgodovina s te perspektive zgolj ena izmed struktur.
Strukturalizem, struktura, igra:
  • J. Derrida: “Struktura, znak in igra v diskurzu humanističnih znanonosti” (“Literatura, št.24/25 (1993), str.63-80), v strukturi se zgodi dogodek: “Morda se je v zgodovini pojma strukture prigodilo nekaj, kar bi lahko imenovali 'dogodek'...” (prav tam, str, 63) – poigravanje s strukturo – aktivna soudeležba pri nečem v dogodku in “dogodku” - participativnost.
Postmoderno, deklarativnost, ekonomija - igrivost:
  • Fredric Jameson: “Postmodernizem”, Analecta, Ljubljana, 1992, npr. Kaj je umetnost? je deklarativno.

 

(2.) Aplikacija na primeru "Zvok za animacijo"

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

=====
=> 11. 02. 2009
  ISKANJE ARTEFAKTA
 

Iskanje artefakta

(fotografije Vasja Nagy)

 

I. (O) ART-E-FAKTIČNOST(I)

 

TEORETSKI VIDIK (artefakta)

1. Kaj to pomeni "artefaktičen"?

2. Iskanje smisla v tovrstnem miselnem okolju.

3. Poetika odločitve (in padec v strukturo).

4. Struktura, aktualna vpletenost (posameznika / skupnosti) vanjo.

5. Katere politične konsekvence so (niso) možne (skok v prakso)?

 

 

PRAKTIČNI VIDIK (artefakta)

1. Kakšen mora biti objekt, ki ga izdelam, da bo "artefaktičen"?

2. Na kakšen način predstaviti, pokazati na mesto, kjer bo tak objekt našel svoj prostor?

3. Vsako reševanje problema postavlja nova vprašanja: kako delovati, da se skozi prakso rešujejo in odpirajo problemi?

4. Delovati z drugimi (npr. v skupini), definirati probleme in si med sabo razdeliti razrešitve in vprašanja. Poetika diskurza.

5. Kako zbirati in prezentirati rezultate? Politika prezentacije.

 

  II. PROBLEM AVTORJA/GLEDALCA

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

   

 

 

INFO

 
    SLOhosting.com priporoča :    

p r e s k o k i

a r h i v
r i s a n k e
v p / a f 9
v p / a f 10
n a - v r h